Spoštovani, obveščamo vas, da smo zaradi kolektivnega dopusta odsotni od 06.05.2025 do 26.05.2025. Hvala za razumevanje.

Zdravljenje nosno sinusne polipoze

Polipoza nosnih in obnosnih votlin je posledica kroničnih vnetnih procesov v sluznici nosu, ki jih klinično poimenujemo kronični hiperplastični rinitis (KHR). KHR je posledica endogeno in eksogeno sproženih vnetnih procesov v sluznici nosnih votlin. Vzroki za KHR so lahko (1) bolnikova genska zasnova, (2) okužbe zgornjih dihal, (3) atopija (alergija kot ožji pojem) ter (4) številni stresni dejavniki, v bolniku in njegovem okolju (na primer otroški vrtec, klimatske naprave, gretje, neugodni delovni pogoji, kajenje, spremembe letnih časov, duševne stiske, itd).

Epidemiološki podatki

Nosni polipi prizadenejo tri do štiri odstotke predvsem odraslih ljudi. Moški zbolijo dvakrat pogosteje kakor ženske. Bolniki z negativnim izvidom alergološkega testiranja imajo NSP trikrat pogosteje kakor atopiki. Od devetih bolnikov z NSP imajo astmo en moški in dve ženski. Tudi najtežja oblika NSP, ki nastopa v sklopu sindroma aspirinske intolerance (0,2 odstotna incidenca), je pri ženskah v srednjem življenskem obdobju štirikrat pogostejša kakor pri moških.
NSP je pri otrocih izredno redka, pojavlja se le pri cistični fibrozi in drugih sindromih okvarjene migetalčne aktivnosti.

Patofiziologija kroničnega hiperplastičnega rinitisa in nosno-sinusne polipoze

Nosni organ ima dve pomembni vlogi: je zaščitni organ dihal in organ za voh. Nosna sluznica opravlja fizikalno in imunološko obrambno funkcijo. Nosna sluznica vdihani zrak segreje, očisti in ovlaži. Migetalčna aktivnost vdihane delce, med njimi tudi antigene, očisti v žrelo. Obrambne molekule, na površini sluznice, vdihane antigene sprejmejo in predstavijo imunološkemu sistemu v sluznici nosnih votlin, ki nato agense (virusne, bakterijske, prašno-pršične, pelodne, itd.) obdela, in jih tako naredi telesu nenevarne.
Bolezen (okužba, alergija) nastopi, ko vdihani antigeni obidejo obrambni sistem sluznice nosu. To se pojavi, če je površina sluznice nosu suha (suh zrak, klimatske naprave, itd.) ali zasluzena (prehlad, temperaturne spremembe, stres, itd.).
Alergija dihalne sluznice (kot širši pojem) pomeni motnjo v vnetnem odgovoru celotnega respiratornega sistema: obrambne celice, predvsem eozinofilci, izgubijo sposobnost sodelovanja in nadzora. Vzpostavi se začaran krog nenadzorovanega odzivanja teh obrambnih celic na škodljive in ubikvitarne (povsod razširejne) agense in mikroorganizme. Sledi kroničnovnetna, predvsem eozinofilna infiltracija, ki poškoduje sestavo lastne dihalne sluznice. Klinična posledica teh dogajanj sta kronični edem sluznice in čezomerna žlezna sekrecija. Najprej v nosnih votlinah, nato pa še na sekundarnih mestih, kot so obnosne votline, bronhialno vejevje in bobnični votlini.

Klinične slike nosno-sinusne polipoze

Polipi v nosnih in obnosnih votlinah so po obliki vrečaste in žoličaste novotvorbe. Nastanejo na značilnih ozkih mestih nosnega organa, najpogosteje v stranskih nosnih hodnikih, kjer se paranazalni sinusi čistijo (drenirajo) v nos. Skupaj z različno gostim sluzničnim izločkom mašijo nosnici in slabijo voh. NSP bolnikom povzoroča različne, stopnjevane težave. V kliničnem smislu jo zato obravnavamo kot spekter, od posameznega majhnega polipa do t. i. masivne grozdaste polipoze.

Navodila za zdravljenje nosno-sinusne polipoze

NSP primarno zdravimo z zdravili. Glukokortikosteroidi (GKS) so edina zdravila z dokazanim učinkom na KHR in NSP. Vplivajo na jedrno sintezo proteinov in tako umirijo delovanje čezmerno aktiviranih eozinofilcev in drugih sestavnih delov imunološkega sistema, odgovornih za kronično vnetje.
Bolnike z NSP obravnavamo individualno. Manjše polipe zdravimo s topičnimi glukokortikosteroidi, pri masivni polipozi pa uvedemo še sistemsko terapijo z glukokortikosteroidi. Pri izbranih primerih ima endoskopska kirurgija pomembno vlogo. Po medikamentni ali kirurški ablaciji NSP moramo zdravljenje nadaljevati z lokalnimi glukokortikosteroidi, ker je dokazano, da s takim pristopom pomembno podaljšamo morebitno ponovitev NSP. Na podlagi študij o učinkovitosti danes najpogosteje uporabljamo dva topična glukokoritkosteroida: mometazon (Nasonex) in flutikazon (Flixonase). Z redno uporabo fiziološke raztopine za nos pomagamo obrambnemu sistemu sluznice nosu in nevtraliziramo stranske učinke topičnega medikamentnega zdravljenja. Indikacije za sistemsko antihistaminično in antibiotično dopolnilno zdravljenje poznamo, uporabo dekongestivov pa odsvetujemo.

Literatura
1. European Position Paper on Rhinosinusitis and Nasal Polyps. Rhinology, Suppl 18, 2005.
2. Settipane GA, Lund JV, Bernstein JM, Tos M eds. Nasal Polyps. OceanSide Publications, Providence RI, 1997.

Skrbimo za
vaše zdravje